Po prvem delu izobraževanja na Malti nas je pot v okviru projekta Erasmus+ popeljala v Estonijo. V Tallinnu smo teden dni nadaljevali raziskovanje greenwashinga oziroma zelenega zavajanja.
Prvi dan smo namenili medsebojnemu spoznavanju, saj se je skupini pridružilo kar nekaj novih udeležencev, ter osvežitvi znanja, ki smo ga pridobili že na Malti .
Teorija in vloge deležnikov
Intenzivne delavnice so se začele z dvodnevnim teoretičnim uvodom. Najprej smo spoznali model desetih »škatel vrednot« – praktično orodje, ki pomaga pri načrtovanju dogodkov ali kampanj tako, da vsaka vrednota najde svoje mesto v eni izmed desetih kategorij.
Govorili smo tudi o tem, da je mogoče zeleno zavajanje nasloviti na treh ravneh: s sistemskimi ukrepi vlade, z delovanjem lokalnih aktivistov in s samoregulacijo podjetij. Pri tem vsak od teh deležnikov nosi svoj del odgovornosti za gradnjo bolj trajnostne družbe.
Po teoretičnem delu smo se razdelili v delovne skupine. Skozi praktične naloge smo greenwashing preučili z različnih zornih kotov. Vsaka skupina je stopila v čevlje drugega deležnika (vlade, aktivistov, podjetij …), kar nam je dalo izjemno celostno razumevanje obravnavane problematike.
Učenje so popestrile izkustvene igre in ekskurzije. Za uvod v vprašanje odgovornosti za zeleno zavajanje smo odigrali igro »prazen stol«. Pravila so bila preprosta: sedeli smo na stolih, en stol je ostal prazen, »vsiljivec« pa ga je poskušal zasesti, medtem ko smo se ostali presedali in mu to poskušali preprečiti. Ker si predhodno nismo vzeli časa za strateški dogovor in ker nas je vsiljivec ves čas motil, se nismo uspeli učinkovito uskladiti. Na zelo podoben način v praksi delujejo vlade, nevladne organizacije in podjetja – igra je nazorno pokazala, kako dinamična, kompleksna in soodvisna je problematika zelenega zavajanja.
Sprehod skozi estonske dobre prakse
Naslednji dan smo se odpravili na terenski pohod in spoznali nekaj navdihujočih estonskih praks trajnostnega delovanja:
- Ponovno uporabna embalaža za dostavo hrane: Hrano dostavijo v embalaži, ki jo po uporabi enostavno vrneš v posebne zbiralnike.
- Skupnostni hladilniki: Mesta, kamor lahko odložiš še uporabna in užitna živila ter tako preprečiš zavračanje hrane.
- Umetnost iz odpadkov: Impozantna mozaična umetnina, v celoti izdelana iz rabljenih plastičnih zamaškov.
Spoznali smo tudi gibanje »Let’s Do It«, ki je zraslo čez estonske meje. Kar se je začelo kot lokalna čistilna akcija v eni sami estonski skupnosti, je danes preraslo v globalni projekt, ki povezuje milijone prostovoljcev po vsem svetu.
Ülemiste City: Ko se trajnost izplača
Posebej zanimiv je bil ogled trajnostnega poslovnega okrožja Ülemiste City v Talinu. Predstavnica projekta nam je na vodenem ogledu predstavila ključne izzive in rešitve tega območja. Poslovno mesto stoji na območju nekdanje sovjetske tovarne – arhitekti so delno ohranili stare industrijske zidove in okoli njih zgradili sodobne, okolju prijazne stavbe.
Gre za izjemno urejeno poslovno okolje, kjer je stanovanjskih enot le okoli 100, večino prostora pa zavzemajo pisarne. Najem pisarniških prostorov pa ni dostopen komurkoli – najemniki morajo izpolnjevati stroge trajnostne kriterije, upravitelji pa veliko pozornosti namenjajo tudi dobremu počutju zaposlenih. Okolica je tako premišljeno zasnovana, da so najemnine primerljive s tistimi v samem središču Talina, čeprav je območje od centra oddaljeno pol ure vožnje s tramvajem. To je odličen dokaz, da se naložba v ekologijo, trajnost in dobro počutje ljudi lahko obrestuje neposredno in kratkoročno, ne le čez več generacij.
Slovenski doprinos: Kviz in spletna stran Greenwash Check
V zaključnem delu projekta je slovenska ekipa kot končni produkt ustvarila enostavno ter pregledno spletno stran z razlago pojma greenwashing ter spremljajoči poučni kviz.
Spletna stran je dostopna na povezavi: greenwashcheck.eu
Interaktivni kviz pa lahko rešite na: quiz.greenwashcheck.eu
Ob tem smo oblikovali tudi plakat s QR-kodo, ki vodi neposredno do kviza z desetimi praktičnimi primeri. Če na vprašanje odgovoriš pravilno, prejmeš dodatno razlago o certifikatu na izdelku; če odgovoriš narobe, te sistem pouči o pravilni presoji. Na koncu se lahko primerjaš z rezultati ostalih reševalcev.
Spletno stran in kviz si lahko ogledate tukaj: greenwashcheck.eu
Velika prednost tega sistema je njegova sledljivost – spremljali bomo lahko, koliko ljudi je skeniralo kodo in kako uspešno prepoznavajo zeleno zavajanje. Tako spletno stran kot kviz bomo slovenski udeleženci v prihodnje še dodatno razvijali in nadgrajevali z novimi informacijami, primeri ter vsebinami.
Kaj ostaja
Čeprav še ne vemo, kam bo pot popeljala ostale udeležence, lahko potrdimo, da so takšni mednarodni projekti neprecenljivi za povezovanje Evropejcev, izmenjavo dobrih praks in prenos delujočih rešitev v domače okolje. Predvsem pa nas opominjajo, kako lahko s preprostimi koraki vsak posameznik prispeva k bolj osveščeni družbi. Podobno kot pri igri s stoli: več ko nas je aktivno vključenih, močnejša je skupnost in težje je zavajati javnost.
Projekt poteka v okviru programa Erasmus+ pod okriljem organizacije International Alliance for Integration and Sustainability. Plakat in kviz boste kmalu lahko spremljali tudi v slovenskem prevodu!
