Na spletni strani www.krskikanal.si smo že pisali o požaru na odlagališču odpadkov v Spodnjem Starem Gradu. V članku smo javno izpostavili vprašanja, na katere občani nismo dobili odgovorov. Tudi Mestna občina Krško je edino novico v zvezi s požarom objavila 4. avgusta, kjer je obljubila nadaljne informacije, ki pa jih ni bilo. V tem primeru si zato upamo trditi, da je Mestna občina Krško padla na izpitu komunikacije z občani. Tudi mestni svetniki niso sklicali izredne seje na temo požara in ogroženosti občanov, kot v drugih primerih v tem letu. Prav tako Mestna občina Krško, kot največji lastnik podjetja Kostak, d. d., ni pozvala uprave razjasnitvi dejstev in okoliščin. Ali je možno, da je izgradnjo odlagališča v Spodnjem Starem Gradu sofinancirala Mestna občina Krško, oz. njeni občani, ki je ne zanima, kaj se na njenem objektu dogaja in kakšen vpliv ima na nas občane?
Zanimivo je tudi dejstvo, da lokalni mediji od izbruha požara niso objavili prispevkov o tem dogodku, kjer bi lahko prebivalci pridobili informacije s strani občine in komunalnega podjetja.
Zaradi obsega požara in prisotnosti gasilcev PGE Krško ter več kot 100 gasilcev iz prostovoljnih gasilskih društev Mestne občine Krško, se na družbenih omrežjih objavljajo in tudi v e-poštni predal Društva za participacijo občanov Modra smer prihajajo fotografije s požara, kjer je vidno, da ne gorijo kosovni odpadki. Tako imenovani kosovni odpadki so tudi škatle iz UKC Ljubljana, kje je na njih napis infekcijski odpad iz UKC. Kakšni infekcijski odpadki so to? Kako so ti odpadki prišli na deponijo? Ali obstaja v zvezi z njimi kakšna dokumentacija?
V podjetju Kostak, d. d., so 5. 8. 2022 objavili, da bo NLZOH Novo mesto izvedel monitoring izcednih voda na območju požara. Ali rezultati monitoringa izcednih voda že na voljo? In če so, kje so objavljeni? Laičen poznavalec požarov ve, da večina vode pri gašenju požara izpari, delci pa se kasneje usedejo na površino. Voda, ki je na tleh se v sušnem obdobju ne zlije v podtalnico, vendar ostane na površini do prvih večjih padavin. Ali se je naredila analiza delcev odpadkov, ki so padli na zemljo, saj je zgorelo 150 ton odpadkov, ki so bili skladiščeni na prostem in pripravljeni na obdelavo. Kljub temu, da je od požara minilože 14 dni, v Krškem še vedno smrdi po zažgani plastiki.
V začetku letošnjega leta je takratni Občinski svet odobril sklep, da se cene komunalnih storitev dvignejo od 2 % do 9%. Družba Kostak, d. d., je z letošnjim letom pričela odvažati mešane frakcije vsake tri tedne, ker je večina odpadkov sortiranih in ne potrebujejo obdelave. Kako imamo v skladišču na prostem neznano količino ton odpadkov (samo del odpadkov, ki so zgoreli je 150 ton), ki čakajo na obdelavo, ko proizvedemo meščani vsako leto manj odpadkov?
Bomo sploh kdaj dobili odgovore na vprašanja, ki jih imajo preštevilni prebivalci naše občine?
