V četrtek, 4. 8. 2022 okoli 18. ure, je zagorelo na odlagališču odpadkov v Spodnjem Starem Gradu v Mestni občini Krško. Po podatkih družbe Kostak, d. d., so zagoreli kosovni odpadki, ki niso nevarni zdravju. Takoj po požaru so bili aktivirani gasilci PGE in tudi gasilci vseh PGD-jev v Mestni občini Krško, ki imajo cisterne, kar nam je občanom dalo vedeti, da je požar res velik. Gasilska vozila so iz vseh vasi hitela na mesto požara. Zgorelo naj bi 150 ton odpadkov. Kmalu so bili po spletu in družbenih omrežjih objavljeni posnetki in fotografije.
Na posnetkih se vidi, da gorijo odpadki, ki so na platoju in so pripravljeni na sortiranje ali predelavo. Na posnetkih se tudi vidi, da ne gorijo nenevarni kosovni odpadki, temveč po izjavah sodelujočih gasilcev predvsem plastika (po ocenah približno 90% plastike).
Družba Kostak, d. d., je v uradni izjavi podala informacijo, da dim za meščane ni škodljiv, hkrati pa je Regijski center za obveščanje Brežice obveščal prebivalce naselij Spodnji Stari Grad, Krško in Leskovec pri Krškem, da upoštevajo navodila pristojnih služb na terenu in zapirajo okna in vrata na stanovanjskih objektih. Če namreč gori plastika, sta dim in prah, ki se dvigata, zelo strupena, še posebej pa potem, ko pride prah na zemljišče in v prehrambeno verigo.
Prav tako je družba Kostak, d. d., v uradni izjavi dala pojasnilo, da oskrba s pitno vodo ni ogrožena, ker na levem bregu Save ni vodonosnikov. Po neuradnih podatkih naj bi bilo v gašenju požara porabljenih približno 1 milijon litrov vode iz hidrantnega omrežja. Ta voda je odtekla v zemljo in podtalnico. Mogoče zemljišče res ni povezano z vodonosniki na desnem bregu, vendar bo ta voda vseeno prešla v zemljo, poljščine in na koncu v reko Savo. Obenem pa gospodarska družba Kostak, d .d., s sortiranjem in predelavo odpadkov iz Mestne občine Krško, drugih občin v Sloveniji in širše izvaja pridobitno dejavnost. Porabo vode iz hidrantnega omrežja za namene gašenja požara pa bomo v sorazmernih deležih plačali občani Mestne občine Krško.
V investicijskem programu: Izgradnja objekta za mehansko obdelavo mešanih komunalnih odpadkov v Krškem iz leta 2011 je razvidno, da je bil projekt financiran s strani Občine Krško in je predvideval obdelavo 9.122 ton odpadkov letno, kolikor jih proizvedeta občini Krško in Kostanjevica na Krki. Omenjena količina predstavlja približno 25 ton odpadkov dnevno. Vprašanje je, koliko odpadkov je trenutno na odlagališču, ki čakajo na prostem na sortiranje in predelavo, ali je takšno skladiščenje primerno in predvsem kakšen je njihov izvor. Jasno je, da plastika predstavlja veliko požarno ogroženost, zato bi podjetje, ki sortira in predeluje odpadke moralo to dejstvo upoštevati tako pri izbiri lokacije oz. zatesnitvi dna odlagališča, kot pri zagotavljanju pridobitve vode za gašenje. Evrosad in NEK (iz katere so na prizorišče požara to pot dovažali manjkajoče količine vode) imata urejena črpališča na reki Savi. Sam požar je res nesreča, ki se je ne da predvideti, so pa vsa preventivna (ne)dejanja pred nesrečo in (ne)aktivnosti po nesreči namerne.
Gasilcem boljša oprema olajša njihovo delo in veča učinkovitost
Tako kot na požaru na Krasu, se je pokazalo tudi v požaru na odlagališču odpadkov v Spodnjem Starem Gradu, da PGE Krško potrebuje najnovejšo opremo za zaščito ljudi in premoženja v vseh vrstah nesreč v Mestni občini Krško. Prav tako je iz fotografij razvidno, da okoliška gasilska društva imajo prostovoljne gasilce, ki so pripravljeni pomagati, vendar razpolagajo z zastarelo opremo. Tako poklicnim, kot tudi prostovoljnim gasilcem, je potrebno nameniti več sredstev za nakup opreme. Moramo pa gasilcem čestitati za hitro intervencijo in veliko solidarnost, kakor tudi izkazani pogum.
Galerija: slike požara na deponiji v Krškem
Mestna občina Krško je edini zelo skop zapis o požaru na svoji spletni strani objavila 4. 8. 2022 z obljubo posredovanja dodatnih informacij, ki jih do danes ni. Glede na izjave sodelujočih v gašenju požara, kaj gori (plastika), in o potencialni nevarnosti, ki sta ga ustvarila dim in prah občani pogrešamo tudi obvestila in informacije z namenom zaščite prebivalcev.
Lahko se vprašamo, ali je v interesu prebivalcev krške občine, da komunalno podjetje zmanjšuje stroške in povečuje dobiček na račun zdravja ljudi in cene, ki jo le ti plačujejo za komunalne storitve. Nemara je vrednost intervencije gašenja, ki gre v splošni strošek, veliko večja kot je prihranek Kostaka.
Ko pohlep povozi strokovnost?
Iz strokovnega članka Sortirna linija za obdelavo mešanih komunalnih odpadkov v Zbirnem centru Spodnji Stari Grad, avtorjev Jožeta Leskovarja iz družbe Kostak, d. d., in doc. dr. Jožeta Koritnika iz Univerze v Ljubljani, NTF, Oddelka za geotehnologijo in rudarstvo, je razvidno, da je kapaciteta sortirne linije v Spodnjem Starem Gradu 15 t/h mešanih komunalnih odpadkov. Takrat veljavno okoljevarstveno dovoljenje je družbi Kostak, d. d., omogočalo obdelavo 15.000 ton odpadkov na leto. Prispevek je nastal na 14. posvetovanju z mednarodno udeležbo »Gospodarjenje z odpadki – GzO´13«, 3. septembra 2013. Torej le dve leti po slavnostnem odprtju sortirne linije, za katero delovanje so predvidevali bistveno manjšo količino obdelave, kakor tudi njihovim predvidevanjem, da se bo količina takrat odloženih odpadkov s 50% zmanjšala na približno 30%.
Vprašamo se lahko, ali so tako na Mestni občini Krško kot v družbi Kostak, d .d., in njeni delničarji že takrat vedeli, da bodo na okoljevarstveno škodo občanov z izgradnjo tako (pre)velike sortirne linije, ki presega potrebe Mestne občine Krško in Kostanjevice na Krki, z odpadki delali dobičkonosni »posel«, ki bo predvsem v korist delničarjem družbe Kostak, d. d.
Galerija: slike deponije v Krškem
Je torej kapital premagal javno korist? Kako bi si sicer razlagali protestno neudeležbo predstavnikov lokalne skupnosti oz. prebivalcev KS Spodnji Stari Grad – Spodnja Libna, ki so svoje nasprtovanje proti takemu objektu izrazili na novinarski konferenci, kakor tudi s protestnim pismom, s katerim so seznanili tako občinski svet, kot tudi župana Mestne občine Krško.
Morda pa bi njihovo voljo veljalo spoštovati in nas danes ne bi bilo strah onesnaženega okolja. In tako danes ne imeli tako »velike« deponije z odpadki, kamor jih vozijo iz širšega območja Slovenije in posledično onesnaženega in razvrednotenega okolja.
Modra smer
Prilagamo članek iz spletne strani občine Cankova o posledicah sežiganja plastike in vam predlagamo, da ga pozorno preberete.
13 November 2017
Ne sežigajmo plastike !!
Pri sežiganju izdelkov iz polivinilklorida, skrajšano PVC – ja, prihaja do tvorbe zelo strupenih plinov!
Kateri predmeti so iz polivinilklorida?
Embalaža, posoda, talne obloge, okna, igračke, cevi, izolacijski materiali pri elektroinštalacijah, rolete, zastori, namizni prti, razne letve, profili za pritrjevanje, PVC vreče, itd.. PVC je pogost material, prisoten v vsakdanjem življenju skoraj na vseh področjih.
Kako polivinilkloridi vplivajo na onesnaženost okolja ?
Proizvodnja zelo onesnažuje okolje. V času uporabe iz njih uhajajo dodatki za mehčanje, trajnost, upogibnost, ki so zdravju škodljivi. Kot odpad, odložen na deponijo, ne predstavlja v ekološkem smislu skoraj nobene nevarnosti za človekovo zdravje in okolje. Nasprotno od tega pa v primeru sežiga na prostem ali doma v peči predstavlja hudo in vsestransko zdravstveno in okoljsko nevarnost.
Kaj nastane pri gorenju klorovih spojin?
Ob sežigu PVC izdelkov pride do nastanka solne kisline v obliki plina ( HCl ), ki povzroča dihalne motnje, bronhialni katar, zastrupitev ter lahko vpliva na plodnost. Hkrati pride tudi do nastanka plinov z imenom dioksini, ki so eni najhujših strupov kar jih poznamo. V nekaterih primerih pride tudi do tvorbe furanov, ki so prav tako zelo škodljivi plini.
Kako strupeni so dioksini?
Izhodiščna snov za izdelavo PVC-ja je (v več kot 50 %) klor. Pri sežigu 1 kg PVC –ja nastane 0,5 kg plina HCl. Pri tem pride tudi do tvorbe sicer manjših količin, a zato zelo strupenega plina, dioksina. Dioksin je plin, ki je 500 krat bolj strupen od strihnina in cca. 10.000 krat bolj strupen od cianida!
Kako pridejo dioksini v človeški organizem?
Pri sežigu klorovih spojin dioksini prihajajo v okolje. Plini ob gorenju gredo v zrak, ponoči z roso padejo na tla, ob dežju jih kaplje prinesejo nazaj na zemljo, na naše vrtove, sadovnjake, polja in že so v naši prehranjevalni verigi! Ker so počasi razgradljivi, se kopičijo v okolju, v živalskih ter v človeških organizmih. Razpolovno dobo ocenjujeo na 5 – 10 let. Dioksini pridejo v človeški organizem v 90 – 95 % preko prehranjevanja. S tem je mišljeno zaužitje zastrupljene zelenjave, sadja, izdelkov iz žit ter meso. Bistveni vir za zastrupitev klavne živine je pri tem lahko krmilo, ki je zopet zraslo v okolju s prisotnostjo dioksina.
Kako delujejo dioksini na človeško telo?
Dihalne težave, vnetja kože in sluznice, klorova aknavost, motnje pri delovanju ledvic, povečano tveganje rakavega obolenja, so osnovna področja učinkovanja. Po današnjih spoznanjih velja dioksin za močnega spodbujevalca rakastih obolenj. Pri tem se mu pripisuje t.im. vloga promotorja oz. indirektnega učinkovalca na poškodbo DNA. Pri poizkusih na živalih so ugotovili, da je tudi teratogen, kar pomeni, da povzroča spremembe pri razvoju zarodka. Ker je topen v maščobi se nabira v mleku mater dojilj in tako prispe v otroka tudi preko dojenja. Dioksin se namreč, tako kot mnogo strupov v okolju, akumulira v organizmih v prehrambeni verigi. To pomeni sledeče: rastlina, ki zraste v zastrupljeni zemlji v sebi shrani npr. količino 1, svinja, ki tako rastlino dobi v obliki krme v svojem tkivu shrani količino 10, človek, ki nadalje poje to meso, shrani v svojem tkivu količino 100. Vsaka naslednja vrsta organizma, ki se hrani z organizmon, ki je nižje na prehrambeni verigi, mora namreč za prirast 1 kg lastne mase pojesti vsaj 10 kg mase le-tega. To pa hkrati pomeni, da je človek, ki je najvišje na prehrambeni verigi, dobi v svoji hrani največji multiplikator strupov v svoje telo. Kako zvita je narava, mar ne !? Za učinkovanje dioksinov na človeški organizem ne obstaja mejna vrednost oz. količina vnesenega strupa, ki ne bi povzročila posledic na organizmu. Tako še niso odkrili tako majhne količine dioksina, ki ne bi povzročila hormonskih sprememb !!
In še nekaj informacij v razmislek!
• Pomislite na vse tiste dni, ko se v vaši soseščini kadi smrdljiv dim od gorečega odpada!
• Ne kurite umetnih mas, gum, olj,…raje jih oddajte zbiralcu smeti! Morda boste s tem ravno svojim otrokom ali vnukom rešili zdravje!?
• Ali veste, da na Bavarskem več kot 90 % požarov gasilci ne pogasijo (ne gredo blizu!), ker nimajo opreme za varovanje pred hudimi strupi, ki nastajajo ob gorenju umetnih mas v hiši !?
• Ob dnevih jesenske in zimske megle v naših krajih, ki zna trajati tudi tedne in tedne, se vsi plini, ki prihajajo iz kurišč ( HCl, SO2, ..itd.) oprimejo kapljic vlage v zraku ( megle) in tako pridejo v naša pljuča. Ob takem času je veliko akutnih laringitisov (draženje sapnika, gromko kašljanje, dušenje) predvsem pri majhnih otrocih !!
Ali si lahko predstavljate na kolikih mestih v naši lepi pokrajini je že bil zakurjen kup plastike!? In kam vse je že prispel dioksin, ki je pri tem nastal? Morda na vrt tistega, ki je kuril, morda tudi na sosedovega, morda so ga vdihovali, morda so ga pojedli potom zelenjave, mesa!?
»Če vas ima BOG še kaj rad, prosim nehajte kuriti plastiko; za svoje in naše dobro, za zdravje nas, naših otrok in vnukov !!«
Stojan Habjanič, univ.dipl.inž.gradb.
