
Participativni proračun je bil na ravni občin uveden leta 2016, ko je vlada v parlamentarno proceduro vložila predlog novele Zakona o lokalni samoupravi z obrazložitvijo, da je cilj zakona spodbuditi uporabo participativnega proračuna kot instrumenta sodelovanja prebivalcev pri odločanju.
Participativni proračun omogoča demokratično soupravljanje, ki v postopek odločanja o dodelitvi javnih sredstev neposredno vključuje občane. Zakonodajalec je z novelo Zakona o lokalni samoupravi občinam omogočil, da lahko v postopku priprave predloga občinskega proračuna določijo višino sredstev, namenjeno za financiranje projektov, ki jih predlagajo sami občani. Zakon občine ne zavezuje k uvedbi takšnega proračuna, regulira pa njegovo izvedbo, če se občina zanj odloči. Ravno tako zakon ne določa višine deleža participativnega proračuna, postopka glasovanja ali nabora upravičencev.

Participativni proračun ima tudi naša Mestna občina Krško. Občina Krško je prvič pristopila k njegovi izvedbi leta 2019, ko je zanj namenila 0,34 % proračunskih prihodkov (140.000,00 EUR). Delež proračunskih prihodkov, ki so v letu 2022 namenjeni participativnem proračunu znaša 0,45 % (210.000,00 EUR). Sredstva so se za namen participativnega proračuna torej povečala za 0,11 %
Mimogrede, proračunski prihodki naše občine so se v istem obdobju zvišali za 15,28 % (iz cca. 40,6 mio EUR na cca. 46,8 mio EUR).
Sredstva, ki jih občine namenjajo za participativni proračun, kakor tudi sama realizacija le tega, se razlikujejo od občine do občine. Ob primerjavi samo z našima dvema sosedama, občino Sevnico, ki je za izvedbo participativnega proračuna v letu 2022 namenila 0,57 % proračunskih prihodkov in občino Brežice, ki je za isto obdobje namenila 0,26 % lahko zapišemo, da smo po tem deležu proračuna namenjenega za participativni proračun, nekje v sredini. Po drugi strani pa bi Bilo glede na absolutno višino občinskega proračuna lahko tudi drugače. Imamo namreč daleč najvišji prihodkovno zastavljeni proračun in če bi se ravnali po tem kazalniku, bi bilo logično, da bi za participativni proračun lahko namenili kakšen odstotek občinskega proračuna več.
Gre namreč za naša skupna sredstva, ki so namenjena za večjo kakovost našega sobivanja in kdo bi bolje vedel kot mi sami, kaj nam kakovost življenja predstavlja.



