Dovolj sta dve odtipkani besedi »romska problematika« in svetovni splet ponudi mnogoštevilne prispevke o tej temi, s katero se srečujejo (z redkimi izjemami) vse tiste lokalne skupnosti, v katere sredinah prebivajo Romi. Tako je tudi v Mestni občini Krško.
O tem pričajo različne ustanovljene komisije in sveti sobivanja, pa zapisane strategije o reševanju te tematike, programi ukrepov za njihovo reševanje, pravilnik o sofinanciranju urejanja bivalnih razmer romske skupnosti, … in še bi lahko naštevali, pa bi bralcu tega članka kmalu postalo vsega preveč.
Povzetek vseh zapisanih besed, ustanovljenih komisij in svetov, spremljanje dnevne kronike dogodkov lokalnih medijev in še bi lahko naštevali, je jasen. Romska problematika je doma tudi pri nas in predstavniki lokalne oblasti se z njo ukvarjajo ali povedano drugače, jo rešujejo že »30, 40 let«, kot v svoji izjavi za lokalni medij navaja podžupanja Ana Nuša Somrak. Podžupanja je obenem tudi predsednica Komisije za integracijo romske skupnosti pri Skupnosti občin Slovenije.
Morda še bolj kot zapisano, bode v ušesa, ko nas podžupanja Somrakova seznani, da kljub vlogi učiteljev o romski problematiki, ki so jo opravljali pri pristojnem ministrstvu, kjer so tam zaposlene in pristojne za to problematiko, po njenih besedah učili, kako se da pozitivno pristopiti do Romov, niso bili vključeni v delovno skupino za pripravo sprememb zakonodaje.
Če gre razumevanje njene izjave v pravo smer, je bila glavna »učiteljica« na pristojnem ministrstvu ravno podžupanja, saj v nadaljevanju izjavi, da je že utrujena, ko mora spet učiti nove štiri sekretarje, ki v življenju Roma mogoče nikoli niso videli in srečali.
Njena izjava je bila dana ob sprejetju treh sklepov v okviru »ponovnega« reševanja romske problematike, ki so jih pod njenim vodstvom sprejeli na seji Komisije za integracijo romske skupnosti, ki je bila v začetku meseca septembra 2020. Ja, prav ste prebrali, pred skoraj poldrugim letom.
Če gre verjeti objavam na svetovnemu spletu, se je Komisija za integracijo romske skupnosti ponovno sestala v občini Dobrovnik »že« dobro leto pozneje, 20. oktobra 2021, ko so si predstavniki »… vzeli čas za razpravo o načrtih in realizacijah občinskih projektov na tem področju, o dodatnih finančnih sredstvih za urejanje področij, povezanih z romsko skupnostjo, …«.
Opirajoč se na dostopne podatke smo lahko na »pogostost« srečanj Komisije za integracijo romske skupnosti več kot kritični. Reševanje tako resne problematike, kot so ugotavljali v svojih izjavah predstavniki več institucij v Krškem s takim enoletnim intervalnim pristopom, ne more kazati napredka k rešitvi, še manj pa dati ustreznih rešitev.
Država je na tem področju zagotovo naredila korak naprej. Sprejet je bil zakon o finančni razbremenitvi občin, ki vključno z letom 2021, v dobrih štirih letih 25 občinam, med katerimi je tudi mestna občina Krško, prinaša nekaj več kot šest milijonov evrov za vse občine, v katerih prebivajo Romi.
In kaj je v tem času naredila mestna občina Krško – sredstva, ki jih je občina za reševanje te problematike pridobila iz državnega proračuna je namenila za reševanje bivanjskih razmer, za zagotavljanje zdravja in zdravega življenjskega okolja v romskih naseljih, …
Vsekakor namensko, čeprav bi glede na napovedi predsednice Komisije za integracijo romske skupnosti in izpostavljeno problematiko pričakovali porabo teh sredstev na drugih področjih. Naj si upravičenost namena porabe sredstev, ob reševanju romske problematike ustvari bralec sam.
Morda bi bilo pa vseeno vredno razmisliti o vlogi »učitelja«, ki že tako dolgo in neuspešno, uči neuke »učence«, da je od učenja že utrujen. Kaj pa če učitelj uči narobe ali pa preprosto ni dorasel reševanju problema in je rešitev v njegovi menjavi. V športu je že tako, da se ob neuspehih ekipe zamenja trener.
Sama po sebi pa se prikrade misel, ki je povezana z letošnjim super volilnim letom. Na zadnjih lokalnih volitvah je v občini volilo zgolj 24 Romov. Je to premalo, da bi bila romska skupnost vredna več truda pri reševanju njihove problematike s strani pristojnih? A pristojnim v resnici ni mar njihova problematika? Če bi bilo drugače, bi se seznanili z enim izmed zapisov sveta KS, kjer romski svetnik v mestni občini Krško, daje eno izmed možnih rešitev nastale problematike. Žal je povedano ostalo zgolj zapisano na papirju, kot ena izmed smeri reševanja. Zgodilo pa se do danes ni nič.
Kakšna je romska problematika v Krškem?
V Krškem se spopadajo s problematiko integracije Romske skupnosti. Država je do leta 2021 petindvajsetim občinam, med katerimi je tudi Krško, namenila finančno pomoč. Sprejet je bil zakon o finančni razbremenitvi občin. Razdeljeno je bilo več kot šest milijonov evrov.
Kaj je Kerinov grm?
Kerinov grm je največje romsko naselje v okolici Krškega. Je naselje v občini Krško ustanovljeno leta 2021. Tukaj se nahaja romski muzej.
